Lega in tloris

Pravilno orientirana cerkev leži na privzdignjenem zahodnem koncu Vipavskega Križa. Na severu in zahodu je obdana z obzidjem. Na vzhodu vodi do cerkve baročen dostop s stopniščem, ki ga flankira par kamnitih slopov z obeliskoma in kivinskima križema. V tlorisu si sledita prezbiterij z zakristijo na severni strani in ladja s kapelo na isti strani in z zvonikom v severozahodnem vogalu.

Zgodovina
Kraj in posredno tudi cerkev se prvič omenjata ok. 1200. Cewrkev je bila prvotno podružnica vipavske župnije. 1684 se omenja kot sedež vikariata. Središče samostojne župnije je postala 1785. Prezbiterij je bils sezidan konec 15. stol. Ladja je v jedru morda še gotska. Vsekakor je bila povečana 1660 (letnica na glavnem portalu). Takrat je bil barokiziran tudi prezbiterij. 1682 so ladji prizidali kapelo, prezbiteriju pa zakristijo. Fasado so oblikovali v 2. pol. 18. stoletja. V začetku 20. stoletja je bila stavba nekoliko prezidana in poslikana.

Zunanjščina
Ladja in kapela sta pravokotni, prezbiterij ima triosminski zaključek.
Poznobaročno temšeljsko fasado členijo štirje pilastri, ki nosijo timpanon. V osrednjem polju sta ornamentalno izklesan zgodnjebaročni portal s trikotnim zatrepom in okno, v stranskih poljih pa polkrožno zaključeni niši s trebušastima konzolama.
Prezbiterij ima pristrešen talni zidec. Na vzhodu, severovzhodu in za severozahodni steni so zazidana tri gotska šolastoločna okna. Na vzhodni steni je zgoraj baročno lunetno okno, ki osvetljuje atiko oltarja. Na ostenju gostskega okna pod njim sta kamnoseška znaka.
Južno steno predirajo portal in okni iz časa obnove cerkve med 1902 in 1904.

Notranjščina
Prezbiterij je banjasto obokan, s sosvodnicami.
Ladja je pokrita z zrcalnim obokom, ki je od stene ločen s profiliranim zidcem. Ta teče prek slavoloka tudi po senah prezbiterija. Severna in južna ladijska stena sta poglobljeni s paroma pilastrskih oltarnih niš.
Na severu se v ladjo odpira kapela sv. Križa, pokrita s potlačenim banjastim obokom, ki je bila 1683 okrašena s štukom (letnica na notranji strani slavoloka). Ostenje lijakasto poglobljenega slavoloka je prekrito s štukiranim okrasom. Na temenu sta angela iz Vera icon, pod njim s vrstijo kartuše z orodji Kristusovega trpljenja. Ob vznožju sta v štukiranih okvirjih marmorni tabli s posvetilnim napisom in kronogrami, ki dajo letnico 1682. Štukiran je tudi celoten obok kapele. Nad zidcem, okrašenim z listovnikom, so okrog kartuš razporejeni angeli in puti, ki nosijo girlande.